Preskoči na vsebino

DTF ali sitotisk? Kdaj se katera tehnika bolj splača

Oseba dviguje okvir za sitotisk nad zeleno oblačilo, ki leži na tiskovni paleti v delavnici.

Sitotisk je že desetletja standardna tehnika za velike naklade, DTF (Direct-to-Film) pa se je v kratkem času uveljavil za majhna in spreminjajoča se naročila. Kratek odgovor na vprašanje „Kaj se splača kdaj?“: manjša kot je naklada, več barv kot ima motiv in pogosteje kot se motiv spreminja, bolj je smiselna uporaba DTF. Večja kot je naklada istega motiva z majhnim številom barv, bolj ostaja v prednosti sitotisk. Ta članek pojasnjuje, zakaj je tako – in zakaj danes številna podjetja uporabljajo obe tehniki vzporedno.

Razlike med tehnikama

Pri sitotisku se za vsako barvo motiva osvetli in pripravi lastno sito. Barva se nato skozi sito natisne neposredno na tekstil. Delo nastane pred prvim odtisom: filmi, sita, priprava in poravnava. Ko stroj teče, je vsak naslednji kos izdelan hitro in poceni.

Pri DTF-tisku te predpriprave ni. Motiv se digitalno natisne na transferno folijo, nanese se hotmelt prašek, sledi segrevanje in nato prenos na tekstil s transferno prešo. Delo na kos je praktično vedno enako – ne glede na to, ali se izdeluje en kos ali sto kosov in koliko barv ima motiv.

Najpomembnejše razlike na kratko

Sitotisk DTF
Priprava visoka: eno sito na barvo praktično nobena
Stroški na kos močno padajo z naklado ostajajo skoraj enaki
Število barv vsaka barva zahteva dodatno sito poljubno, tudi fotografije in prelivi
Menjava motiva, personalizacija zahtevna z zelo majhnim dodatnim naporom
Postavitev določena s strojem prosta, tudi na težje dostopnih mestih
Proizvodnja na zalogo gotovi tekstilni izdelki transferje je mogoče skladiščiti in kasneje prešati
Ponovna naročila sita je treba hraniti ali ponovno izdelati datoteko se preprosto ponovno natisne

Kje ima DTF prednost

  • Majhne in srednje naklade: Brez sit odpadejo fiksni stroški, ki se pri sitotisku porazdelijo šele preko večjega števila kosov.
  • Večbarvni motivi: Fotografije, prelivi in fine podrobnosti ne stanejo nič več kot enobarvni logotip.
  • Personalizacija: Imena, številke ali spreminjajoči se motivi znotraj enega naročila so mogoči brez ponovne priprave stroja.
  • Več materialov z eno tehniko: DTF je primeren za bombaž, poliester in mešane tkanine, z ustreznim hotmeltom pa tudi za najlon in softshell.
  • Proizvodnja na zahtevo: Transferje je mogoče vnaprej pripraviti in jih prešati šele ob prejemu naročila. To zmanjšuje zalogo in prekomerno proizvodnjo.

Kje ostaja v prednosti sitotisk

  • Velike naklade istega motiva: Ko so sita enkrat pripravljena, je sitotisk na kos težko preseči.
  • Posebne barve in učinki: Natančno mešane korporativne barve, metalik, fluorescenčni ali reliefni učinki so klasična prednost sitotiska.
  • Oprijem pri velikih površinah: DTF transfer leži na tkanini kot tanka plast. Pri zelo velikih, celoplošnih motivih je lahko sitotisk, odvisno od barvnega sistema, mehkejši in bolj zračen. Pri majhnih in srednje velikih motivih je ta razlika v praksi komaj opazna.

Od katere naklade naprej se kaj splača?

Fiksnega števila kosov, ki bi veljalo za vsako podjetje, ni. Točka, pri kateri postane sitotisk cenejši, je odvisna od več dejavnikov:

  • Število barv: Vsaka dodatna barva pomika mejo v korist DTF.
  • Velikost motiva: Pri DTF se poraba folije, črnila in prahu povečuje s površino.
  • Ponovitve: Če se motiv redno naroča v majhnih količinah, pri sitotisku vsakič nastane strošek priprave.
  • Zasedenost in kadri: Pripravljena sitotiskarska linija se izplača le, če dejansko teče.

Kot grobo usmeritev v panogi pogosto navajajo velikostni razred približno 50 do 100 kosov na motiv, od katerega naprej postane sitotisk pri majhnem številu barv cenejši. To so izkušenjske vrednosti, ne trdne meje: pri večbarvnih motivih je ta točka precej višja, pri enobarvnih motivih pa je lahko tudi nižja.

Kdor želi natančen izračun, naj primerja lastne številke: stroške priprave in stroške na kos pri sitotisku proti stroškom na transfer pri DTF, vsakič za tipične velikosti naročil v podjetju.

V praksi: kombinacija obeh tehnik

Za številne predelovalce tekstila odgovor ni „ali-ali“. Sitotisk prevzame velike, načrtljive naklade. DTF pa pokrije vse, kar se tam ne izplača: vzorce in poskusne odtise, male serije, ponovna naročila, personalizirane kose in motive z veliko barvami. Tako je mogoče sprejeti naročila, ki bi jih prej zavrnili ali oddali zunanjim izvajalcem.

Pogosta vprašanja

Ali obe tehniki delujeta na temnih tekstilijah?

Da. Pri sitotisku se za to običajno najprej natisne beli podtisk, kar zahteva dodatno sito. Pri DTF-tisku je bela plast del vsakega transferja – svetle in temne tekstilije se obdelujejo enako.

Kako obstojni so DTF transferji v primerjavi s sitotiskom?

Ob strokovni izvedbi obe tehniki zagotavljata rezultate, obstojne na pranje. Pri DTF je ključna prava kombinacija folije, prahu, temperature, časa in tlaka preše. V obeh primerih sodi zraven preizkus pranja pred izvedbo naklade in navodila za nego, namenjena končnemu kupcu.

Ali lahko DTF v celoti nadomesti sitotisk?

Za podjetja s pretežno majhnimi, spreminjajočimi se naročili je DTF lahko glavna tehnika. Kdor pa redno izdeluje velike naklade istega motiva ali posebne barve in učinke, bo bolje odrezal s kombinacijo obeh tehnik.

DTF sistemi RICOH

Za vstop v tehnologijo in za manjše količine je zasnovan kompaktni RICOH XTF D430 „DTF Cube“. Za industrijsko proizvodnjo RICOH Pro™ D1600 združuje tisk, avtomatsko nanašanje prahu in segrevanje v enem sistemu. Pregled najdete na DTF-rešitve.

Vas zanima, kako bi se DTF vključil v vašo proizvodnjo? V RICOH Textile Competence Center lahko sisteme preizkusite z lastnimi motivi in materiali – kontaktirajte nas.